Na NEBU je veliko zvezd. Zvezde svetijo na Zemljo. Tam je tudi Luna. Luna šteje zvezde, tako da nobena ne MANJKA.
Komet Luni pove, da je na Zemlji nekaj narobe. Otroci ne morejo spati in jokajo.
MORNARJI plujejo domov in ne najdejo poti.
PESNIK piše pesem in je ne more dokončati.
Luna in Komet nista VEDELA, ZAKAJ je na Zemlji vse narobe.
POTEM je Luna videla, da Zvezdice Zaspanke ni na NEBU. Luna je rekla: “Kriva je Zvezdica Zaspanka. Na Zemlji je vse narobe, ker Zvezdice Zaspanke ni na NEBU.”
Ravno TAKRAT je pritekla Zvezdica Zaspanka in rekla, da ji je žal, ker je zaspala. Luna je bila zelo JEZNA. Rekla je, da zaradi nje otroci ne morejo spati, MORNARJI ne najdejo poti in PESNIK ne more napisati pesmi.
Luna je rekla, da mora Zaspanka za kazen na Zemljo. Komet je na Zemljo ponesel Zvezdico Zaspanko. Na Zemlji je RAZBOJNIK videl, da ima Zvezdica Zaspanka ZLATE lase, in mu jih je HOTEL postriči. Vendar mu Zvezdica Zaspanka to ni dovolila in je želela RAZBOJNIKA spremeniti v dobrega človeka. RAZBOJNIK ni imel srca. V telesu je imel namesto srca kamen.
Zvezdica zaspanka je RAZBOJNIKA naučila pisati in brati, da je lahko napisal pismo svoji MATERI. KO se je RAZBOJNIK naučil pisati, je napisal “Draga MAMA” in njegovo srce je začelo biti. Odločil se je, da se bo vrnil domov. Postal je dober človek in pomagal Zvezdici Zaspanki, da se je vrnila v NEBO.
Komet jo je ponesel na Luno. Zvezdica Zaspanka je sijala na NEBU in otroci so nehali jokati. MORNARJI so našli pot in PESNIK je končal svojo pesem.
Zvezde se prebujajo na NEBU, prižigajo svoje luči in se pogovarjajo. Pojejo uspavanke otrokom, kažejo pot MORNARJEM in navdihujejo PESNIKE. Mimo prihiti komet. Zvezde ga veselo pozdravijo in ga vprašajo, kaj je NOVEGA.
»Oh, nekaj je narobe na Zemlji,« pravi komet. »Otroci ne morejo spati.«
»To še ni vse,« nadaljuje. »MORNARJI so se izgubili na morju.«
»In to še ni vse,« pravi. »Obstaja PESNIK, ki ne more dokončati pesmi. Ne najde rime za besedo lonec«.
Od daleč pride Luna, ki vsako noč prešteje SREBRNE zvezde. Opazi, da ENA zvezda
MANJKA.
»Mala Zvezdica Zaspanka MANJKA! ZATO je na Zemlji vse narobe.«
Ravno takrat je pritekla Zvezdica Zaspanka in se opraviči, ker je zaspala.
Luna ji pove, da bo kaznovana.
„Pridna bom, Luna, nikoli več ne bom zaspala.“
„Oh, vedno to obljubiš, pa vendar to vedno znova storiš. To je tvoja kazen – greš na Zemljo!“
Luna je poklicala komet in mu naročila, naj na Zemljo prinese Zvezdico Zaspanko. Zvezdica Zaspanka si je pokrila ZLATE lase z ruto. Luna jo je opozorila: „Nikomur na Zemlji ne povej, da imaš ZLATE lase.“
Komet je odnesel Zvezdico Zaspanko na Zemljo. Tam je ostala sama.
Bila je ŽALOSTNA in POGREŠALA je svoje SESTRICE in Luno.
Prišla je v veliko mesto. Tam je bil SEJEM ter veliko ljudi in zanimivih stvari. Zvezdica Zaspanka je iskala prenočišče, a ga ni mogla najti.
ZVEČER je zagledala ASTRONOMA s teleskopom.
Zvezdica Zaspanka je ŽELELA videti luno skozi teleskop, a je morala plačati ASTRONOMU. Plačala mu je z ZLATIMI lasmi.
Ves ta čas se je za ŠOTOROM skrival grozen RAZBOJNIK Ceferin, ki je zagledal njene ZLATE lase.
Prepričal je Zvezdico Zaspanko, naj gre z njim domov. Povedal ji je, da ima namesto srca kamen.
Videla je njegove razmršene lase in želela, da jih počeše, vendar ni imel glavnika. Zvezdica Zaspanka mu je predlagala, naj napiše pismo MAMI, naj mu pošlje glavnik. Pisma ni mogel začeti brez besede »dragi«, zato ga je naučila.
Skupaj sta napisala »Draga MAMA«. V tistem trenutku je razbojnikovo srce začelo biti. Bil je SREČEN in odloči se, da se vrne domov k MAMI.
Komet se je vrnil na zemljo in Zaspanko odnesel nazaj v NEBO.
»Zbogom, Ceferiiiin!«
»Zbogom, Zvezdica Zaspanka!«
Zaspanka spet sije tam zgoraj in na Zemlji je vse v redu: otroci spijo, MORNARJI so našli pristanišče, PESNIK pa je našel rimo za besedo lonec – konec.
ZVEČER se na NEBU pojavijo zvezde. Pomagajo otrokom zaspati, MORNARJEM najti pot, PESNIKOM pa pisati LEPE pesmi.
Poglejmo v NEBO. Zvezde se prebujajo in veselo klepetajo med seboj.
Komet drvi mimo in zvezdam prinaša novice z Zemlje. Pove, da je nekaj je narobe tam spodaj – otroci jokajo in ne morejo spati, MORNARJI so izgubljeni na morju, videl pa je tudi PESNIKA, ki ne more dokončati svoje pesmi, ker ne najde rime za besedo “lonec”. Vsi gledajo v NEBO.
Počasi, od daleč, prihaja Boter Mesec. Vsako NOČ šteje svoje zvezde in nocoj opazi, da ena zvezda MANJKA.
Zvezdica Zaspanka prihiti. Druge zvezde spoznajo, da je ona razlog, da je na Zemlji vse narobe – ker je MANJKALA.
To se je že večkrat zgodilo, zato je Boter Mesec zdaj JEZEN in bo za kazen poslal Zvezdico
Zaspanko na Zemljo.
Komet Repatec je Zvezdico Zaspanko odnesel na Zemljo. S seboj je vzela majhen hlebec KRUHA in si glavo pokrila z ruto. Nihče na Zemlji ne sme izvedeti, da ima ZLATE lase.
KO jo je odložil, je bila čisto sama. Bila je ŽALOSTNA, POGREŠALA je SESTRI in Botra Mesca.
Prispela je v veliko MESTO. Tam je bilo veselo, SEJEM poln številnih čudnih prizorov:
morska deklica, bradata grofica, pajek s človeško glavo, krokodil iz Nila in plišasto tele z DVEMA glavama.
Zvezdica Zaspanka se je sprehajala po sejmu in iskala prenočišče.
Zvečer je naletela na ASTRONOMA, ki je klical ljudi in jih vabil: »POGLEJTE skozi NAJBOLJŠI teleskop na svetu! VIDELI boste mesec od blizu!« Bila je navdušena, ŽELELA si je VIDETI mesec. Toda astronom je želel plačilo. Ker ni imela denarja, mu je ponudila svoj hlebec KRUHA. Zavrnil ga je, zato mu je namesto tega ponudila ENEGA od svojih ZLATIH las. ASTRONOM ji je dovolil POGLEDATI skozi teleskop.
